Veliki Oltar, Kralj Martulka

V petek 1. novembra se odpravim na najvišjega v Martulku...na Veliki Oltar. Startam v Vratih malo čez polnoč, v trdi temi...kakopak, ko pa ni lunce...kakor je bilo na Kukovi špici svetlo -http://rokerzen.blogspot.com/2013/10/kukova-spica.html ,bo zdaj temno.

In res tema, da bi jo lahko rezal...malo više se temi pridruži še megla in zdaj je zadeva popolna. Na srečo sem kmalu ven iz nje...to pa je prizor...milijarda zvezd...temno še vedno, kot v rogu...

Možici so mi tudi ponoči zelo pomagali, da sem sledil poti. Najprej do bivaka in potem tudi naprej. Videlo se ni skoraj nič. Še dobro, da sem v svetilki zamenjal baterije. Do sedla Grlo je bilo dokaj temno, potem pa se je počasi začelo svitati in daniti. Zadnji del sem tako prehodil v odlični vidljivosti, glede na prejšnje razmere.

Na vrh pridem ravno pravšnji čas, da si lepo v miru pripravim vse potrebno za fotografiranje. Vzhod je bil izjemno lep, poln toplih barv...tako, kot povsod, kjer sem bil poprej.

Rodil se je čudovit dan, ki ga ne gre zamuditi, zato se odpravim naprej proti Dovškemu križu...res lepo, da o razgledih sploh ne govorim.
Nazaj grede se ustavim pri bivaku in za kratek čas zadremam na toplem soncu...potem pa v dolino.

Še en lep in nepozaben dan...

Ko pridem ven iz megle, je vse postalo bolj prijazno...še tema...

Pogled na Mali Matterhorn. Do bivaka zdaj ni več daleč.

Bivak 2 na Jezerih...tu se vstavim za nekaj časa...v bivaku pa nekdo spi...in ne vidi teh lepot noči...

Pogled proti Velikemu Oltarju. Temno je in ne vidi se dosti...skoraj nič...

Svet Rokavov

Na vrhu

Velika Martuljška Ponca

Na vrhu, poln energije

Barve so vedno toplejše

Žareči oblaki

Pogled uhaja tudi proti Triglavu

Kako je lepa - Velika Martuljška Ponca

Škrlatica v jutranjem škrlatu

Na vrhu...prvi sončni žarki

Jutranje barve na vzhodu, spredaj Dovški križ

Kdo pravi, da Avstrija nima morja...

To je tisto, po kar sem prišel...dobil pa še veliko več...

Vse je oranžno...tudi reka tam daleč spodaj...

Stojalo je še vedno na svojem mestu

Kdo pravi, da se zlato dobi samo pri zlatarju...to sploh ne drži...

Visoki Rokav, najvišja gora v Sloveniji...na katero ne vodi nobena pot

Pozlačene poljane daleč spodaj

Izjemne skulpture...tu vse kipi kvišku...

Grlo...in prvi, ki sem ga srečal danes

Pogled na drugo stran doline...tam so danes moji prijatelji...Triglav in Begunjski vrh

Globoko spodaj...Za Akom

Razgledi ob sestopu...res enkratni...

Srednji Rokav...sem mislil, da bodo danes gor eni frendi...pa sem se malo zmotil, so bili na Spodnjem Rokavu...

Tu je vsak kamen lep...vsaka skala izjemna in razgledi božanski

Spodnji Rokav in Srednji Rokav...tudi obiskani...

Razgledi z Dovškega križa...lepi...

Kraljestvo Rokavov in Oltarjev...neprecenljivo...

Krn daleč na obzorju...tudi z Dovškega križa mora biti sončni vzhod izjemno lep...

Široka peč...izjemna tura, ki je ne bom nikoli pozabil...

Ja...dnevna soba...izjemen ambient...

Proti Špiku

Med sestopom z Dovškega križa...pogledi so uhajali proti Karavankam in KSA

Martuljška pravljica

Zaslužen počitek pri bivaku...z norim razgledom...

Nebesa

Bivak II na Jezerih...top lokacija

Še vedno se najde nekaj jesenskih barv...koliko časa še...


...in ko čudoviti turi dodamo še glasbo, potem je to res ena sama poezija... http://www.youtube.com/watch?v=J1_AW9gS4s8