Grintovec sončni vzhod

V soboto 16. novembra zvečer se po dolgem času zopet odpravim v Cerknico. Matevž že čaka pred hišo, Vesna v brunarici pa že kuha kavo. Seveda, bo tale kavica še kako prijala...noč je dolga.

Med tem, ko pijeva kavo se meniva, kam bi sploh šla. Kredarica in Triglav ali pa Grintovec. No, se bova že odločila med vožnjo...in res...Grintovec naj bo...reče moj sovoznik.

Ker sva se odločila za Grintovec, sva seveda ugotovila, da imava časa še na pretek. Tako se okoli polnoči odpraviva na hamburger...lakota pač...

Na izhodišče do Suhadolnika prispeva okoli ene ure zjutraj...do vrha so 4 ure in pol...sonce vzide okoli sedmih...uh, časa še dovolj. Zato se odločiva, da bova še malo posedela v avtu na toplem - NAPAKA!!! Ravno ta ura sedenja v avtu naju je kasneje še kako tepla. Zakaj...sonce naju je prehitelo še preden prispeva na vrh...sam sem bil nekje na polovici Strehe, Matevž pa je bil tik pod vrhom... Kaj naju je tako upočasnilo ne vem...mogoče sneg, ki ga ni bilo prav veliko...

Besen sem bil kot ris...sam nase, kakopak...in še krči so mi nagajali, ker sem se preveč zapodil v breg...

Končno pridem na vrh...ja, razgledi, kot jih ponuja samo Grintovec. Enkratno...jeza je bila za nekaj časa pozabljena. Vreme čudovito...spodaj pa morje megle...

Nazaj grede se ustaviva v Cojzovi koči, kjer si privoščiva malico in počitek v zimski sobi...mraz, ko sv*na...

Do avta prideva malo čez dve...sledi pivce in pica v Kranju pri Tonaču...in pot do doma.

Lepa tura, ki jo vsekakor ponovim...vemo zakaj...

Na parkirišču pri Suhadolniku. Više gori je megla...

Taška...vode dovolj...je kar lepo kapljalo s stropa jame

Polna luna je lepo osvetljevala pot

Grintovec v nočnih barvah

Kalška gora

Zimska soba v Cojzovi koči na Kokrskem sedlu...res je dobesedno zimska...

Mesto še spi...

Kalški greben se tudi prebuja

Razgled s poti proti vzhodu

Žareče nebo nad belimi gorami

Ura je 6:58, ko se prikaže sonček

Razgled s poti na pisan vzhod

Zdaj bo začel greti

Kočni v soncu

Ko se prebuja nov dan...lepo je biti zraven takrat...

Na pravi poti

Žareča Streha Grintovca

Že lepo greje...

Ob poti...

Proti vrhu

Štruca in Skuta v jutranjih barvah

Tudi sneg je kar žarel od zdravja

Nekaj lukenj je še...toda ne bodo več dolgo...

Pozlačeni Storžič

Sončni žarki božajo bele skale

Kočna...mogočna soseda Grintovca

Takšen pogled me vedno znova očara

Tudi visoka oblačnost zna biti še kako zanimiva

Preprosto lepo

Kalški greben in Krvavec

Tudi doli je posijalo sonce

Imeniten kraj za imenitne fotke

Zlati otok

Čez Kočni vse do Triglava

Turska gora, Brana, Planjava in Ojstrica

Skuta

Črno-beli in barvni svet...vsak zase sta čudovita

Oranžna barva daleč spodaj...in modra visoko zgoraj

No, tole sva pa midva...uživala sva tudi za vas...in ne, ni še konec...

Res imeniten ambient

Neskončno dolga je...in neskončno se vleče...

Razgled z Malega Kokrskega Grintovca...tule sem ujel sončni vzhod

Polno zaposlen...cel dan

Dva sta poletela v spomin na Velikega Tomaža Humarja...vsa čast

Eni uživajo še bolj kot midva

Pa srečno in varen pristanek

Daleč je že...

Kočni

Čez Storžič vse do Krna

Tri Dame na kupu

Za fotografijo je treba izkoristiti vsak trenutek...se splača

S pogledom na Kalški goro in Kalški greben

Oblaki zgoraj in oblaki spodaj

Brana in Planjava

Cojzova koča na Kokrskem sedlu

Hvala...bil si čudovit...tako, kot vedno

Še zadnji pogled, preden se potopiva v meglo...


...in če k vsemu temu dodamo še malo vesele glasbe, potem je vse še toliko lepše :)

Svoje mnenje in razmišljanje lahko vpišete med komentarje.