petek, 20. september 2019

Bavški Grintavec - lepotec nad Trento

Nekoliko drugačen pogled proti Mangartu in Jalovcu

Bavški Grintavec, petek 20. 9. 2019

Bavški Grintavec je gora, ki se dviga visoko nad dolino Trente. Pristopi na njegov vrh so dolgi in naporni, na poti običajno ni nobene vode, prav tako ni nobenih koč ali bivakov. So samo planine, ki nudijo zavetje, če ga res nujno potrebujemo.
Je pa to tudi gora, ki ponuja nekoliko drugačne razglede in poglede na okoliške vrhove. Pokaže nam jih z druge perspektive in že zaradi tega se splača, da pridemo na ta čudoviti vrh.

Pred leti sem že stal na vrhu. Takrat je vzpon potekal iz smeri Zadnje Trente in čez Kanski preval na vrh. Zelo zahteven pristop in zelo krušljiv teren, v zgornjem delu pod vrhom.

Tokrat se s prijateljem na vrh podava iz vasi Soča. Gre za dolgo in naporno turo. A ker bova vzpon opravila ponoči, se ne bojim preveč. Noč bo na srečo zakrila ves ta silni breg, katerega je treba premagat ... in po pravici vam povem, da je tako še najbolje.
Izhodišče je ob cesti v vasi Soča, in sicer; 100 do 200 m pred cerkvijo, če pridemo iz smeri Kranjska Gora, Vršič. Pred mostičkom in napisom šola (na cesti), je na desni strani manjše parkirišče za 2 avtomobila. Nato pa nas smerna tabla usmeri v gozd in pred nami so ure in ure vzpona. Midva sva za vzpon porabila okrogle 4 ure, imela pa sva tudi eno daljšo pavzo.

Iz parkirišča torej v gozd in po strmi poti do planine Lemovje. Nato čez travnik mimo hiš zopet v gozd. Pot se vije naprej do planine Nad Sočo, kjer stoji lovska koča. Do tu sva poslušala jelene, ki so rjoveli v noč ... Zdaj na drugi strani, zdaj čisto blizu nad nama ... Če bi bil sam, bi me bilo kar malo strah ...
Nato sledi vzpon čez trave in v gozd ... Kmalu sva med rušjem, ki ponekod dobro zakriva pot. Sledi še zadnji vzpon po melišču in vstop v krajši plezalni del, ki pa ni zavarovan. Tule sem mislil, da je že vrh ... a .. a se je kmalu izkazalo, da temu ni tako ... Mal me ma, da bi zatulu, a vseeno počasi nadaljujem še teh zadnjih nekaj višincev ... Dobro, da je noč in se vidi bore malo, luna sicer sveti, a le s polovično močjo.
Ko prideva na vrh je še tema in gore v mesečini so komaj opazne. Piha tudi kar močan veter in po dolgem času se zopet tresem ... Uf ja, prihaja obdobje, ko sem bom veselo tresu ... hahaha, ampak bo že :)

Sledil je sončni vzhod in sestop po poti pristopa. Še dobro, da sva vzpon opravila ponoči ... Tele brege sam pogledam, pa me že mine .. Kaj da bi še rinu gor ...

Uživala sva Gašper in Rok

Pogled proti Vršiču, spodaj Zadnja Trenta
Veliki voz na desni, Mangart in Jalovec naravnost
Mesto luči v daljavi, levo Krn
Pogled proti vzhodu
Obrisi
Kdor obupuje, ne zmaguje ...
Počasi se začenjajo jutranje barve ... Najprej oblaki
Montaž in Viš v daljavi
Mangart in Jalovec v soncu
Montaž 2752 m
Ko takole žarijo so najlepše in ves napor noči je poplačan
Pozdrav soncu
Trava na vrhu
Slana ... No ja, tule to ni nič nenavadnega
Nekdo se nastavlja soncu
Zadnja Trenta in planina Zapotok
Sonce že greje :)
Tople jutranje barve
To je ta nekoliko drugačen razgled
Na vrhu ... En na skali, drugi v lukni ... Zadaj pa Mangart in Jalovec
Ta nori razgled, ki ga ponuja Bavški Grintavec ... Pridite si pogledat v živo
Jalovec 2645 m ... Od tu je tudi izjemno lep ... in drugačen
Mangart 2679 m
Nizka oblačnost

Sledil je sestop po poti pristopa. Zdaj sva šele videla, kje točno je potekal vzpon in kakšna je pravzaprav pot. Pot je lepo speljana in lepo označena. Je pa dolga in se vije kot neskončna kača po pobočjih ... Pogled gor pa ni nič kaj obetaven ... Breg, breg in še 1x breg ... Jap, noč je zakon :)


Razgled med sestopom, zadaj Krn
Bavški Grintavec velja za krušljivo goro in to tudi je
Strmo in krušljivo ... Pot gre desno dol
Melišče pod goro
Dan je lep, lunca še vedno na nebu
Še ena značilnost Bavškega Grintavca ... Tele poševnice so res zanimive
Zadnji del poti ... A do tule priti je kar dolga
Planike ob poti
Morda zgleda blizu ... Ampak ni
Še dobro, da se ponoči ni videlo preveč
Planina Nad Sočo, kjer stoji lovska koča
Dolina je še daleč spodaj
Razgled s poti
Pihavec, Triglav, Kanjavec in Zadnjiški Ozebnik
Planina Lemovje
Osamljeno drevo na planini

Tura na Bavški Grintavec je dolga in naporna. Na poti ni nobene vode, prav tako ni gorskih koč, ki bi nudile zavetje. Vse to je treba imeti v mislih, ko se odpravimo na ta vrh.
Drugače pa pot iz Soče tehnično ni zahtevna in je lepo označena.


Slap Peričnik, 21. 9. 2019


V soboto pa se odpravim še do Peričnika, da si malo raztegnem obolele ude. Vreme je bilo naravnost čudovito in slap je še vedno takšen, kot je bil.
Nekaj ljudi je bilo, vendar kake posebne gneče pa ne. Najbrž je bila večina višje gori in uživala še zadnje sončne dni. Pred nami je ponovna sprememba vremena.


Peš po dolini Vrata v smeri Peričnika in Aljaževega doma
Zgornji Peričnik
Zgornji slap je visok 16 metrov
Za slapom je speljana pot ... Vsaj malo prhe nam ne uide
Izjemna lepota, ljudi je manj kot spodaj
Zgornji slap Peričnik
Spodnji Peričnik je visok 52 metrov

Dolina Vrata in dolina Trenta sta dve čudoviti dolini, ki ponujata ogromno. Zdaj je pred nami čudovita in pisana jesen, ki bo obe dolini odela v izjemne jesenske barve. Na eni strani bomo lahko občudovali Triglav in Peričnik v jesenskih barvah, na drugim strani pa mogočni Jalovec in prečudovito Sočo.
Izkoristimo ta čas za vsaj kakšen izlet v te krasne konce, preden jih objame zima, ki ji bo držala vse do pomladi ...

Prijeten gorski pozdrav, Rok

sreda, 04. september 2019

Dovški križ - sončni vzhod z dodano vrednostjo

Ko se prebuja nov dan

Dovški križ 4. 9. 2019


Pred poslabšanjem vremena je vedno dobro, če lahko izkoristimo še zadnje sončne žarke in gremo uživat nekam na lepše. Tokrat se s prijateljem odpraviva v smeri Bivaka II in naprej proti Dovškemu križu. Na njegovem vrhu sem že stal nekajkrat, a še nikoli ob sončnem vzhodu. To se bo sedaj spremenilo in upam, da bo res lepo.
Na pot se odpraviva v torek 3. septembra, in sicer v poznem večernem času. Malo po 23.00 uri pa že zagrizeva v breg in pred nama je še ena neprespana noč ... Pa nič zato, jutro bo poplačalo ves trud in napor. Gremooo :)

Uživala sva Gašper in Rok

V nadaljevanju bloga bo predstavljena ta čudovita gora, ki se nahaja skoraj v osrčju Martuljških gora in ponuja izjemne razglede.
Kaj pa pot? Ja, pot je kar zahtevna ... Pravzaprav gre za zahtevno brezpotje, ki je v zadnjem delu zelo zahtevno. Svoje pa je dodal še hudournik, ki je predvsem v spodnjem delu dodobra razril pot, ponekod pa jo je celo odnesel ...


Prvi pogled z vrha gore na višje sosede

Preden prideva na vrh je pred nama kar dolga pot, ki je v nočnem času še malček bolj skrivnostna in zavita v tančico črne noči. V gozdu je vse brez posebnosti, razen nekaj podrtih dreves takoj na začetku, ki dajejo slutiti, da je tu, še ne dolgo nazaj, divjal močan veter.
Pod Rdečim potokom pa prvi mali šok. Poti ni, je samo šodr ... Velik nanos peska ob strugi, ki je oteževal vzpon. Struga potoka pa globoka in še vedno teče voda po njej. Ja, tule je bilo hudo in voda ne pozna ovir ... Nad rdečim potokom je potem še enkrat potrebno prečit strugo in tu moramo biti zelo pazljivi, da ne pride do zdrsa. Naprej potem ni več težav in do Bivaka II prideva okoli 1.30, kar je ravno dovolj, da se v bivaku malo odpočijeva. Malo po 4.00 uri pa naprej ... Zdaj pa možici na plano, da ne zaideva.
Pot do vrha Dovškega križa je potekala brez večjih težav in tudi moč vode je zgoraj precej manj vidna, kot spodaj. Na vrh prideva še pred sončnim vzhodom, temperatura ni pretirano nizka, veter, ki je ponoči kar pošteno vlekel pa se je skoraj povsem umiril.

Stati na Dovškem križu je res nekaj posebnega ... Presodite sami :)
Široka peč, Kukova špica in Amfiteater
Martuljške gore, Rokavi in Škrlatica
Nekaj se kuha ... Še dobro, da ne na nebu :)
Kava, čaj ... Saj je vseeno, na takšnem kraju je res vseeno kaj piješ ... Razgled je tisti, ki omami :)
Pogled proti Triglavu onstran doline Vrata
Sonce pride na plano in tema je dokončno premagana
Veliki Oltar 2621 m
Stena
Končno zažarijo ... In takšne so najlepše ... Za piko na i manjka le še nekaj snega :)
Kredarica, Mali in Veliki Triglav
Špik 2472 m
Narobe svet s Kitajske :)
Res je lepo ... Noro lepo
Tole ponuja Dovški križ, ob sončnem vzhodu
Čaj je kuhan ... Sonce je zunaj ... Razgled ostaja :)
TojTaUžitek
Martuljški venček z dodatkom Rokavov in Škrlatice
Glavni krivec za te nore jutranje barve
Človek bi kar gledal in gledal ... In gledal ...

Tako jutranje barve bodo počasi zamenjale običajne dnevne. A ker je dan res lep in razgled čist, bo ostalo lepo ves dan ... Vse do večera. 

Triglav, Stenar in Krn tam daleč v daljavi
Proti Avstriji
Veliki Klek in Janezova gora
Bograč ... Pardon, Dobrač in Kraljica
Špik, Frdamane polica, Rigljica in Rušica
Lepa je lepa ... Stena
Veliki Oltar je najvišja v Martuljku

Široka peč ... Sinonim Martuljških gora in speča lepotica, ki se ne pusti in ostaja težko dostopna
Samo najbolj srčnim se uspe povzpeti na njen vrh ... In vesel sem, da sem že stal na njenem vrhu
Tura ostaja v lepem spominu in je zame nepozabna ... Še danes sem vama hvaležen Juš in Jure 

Škoda bi bilo, da bi se tak dan vrgel stran
Evo, pa še mi trije :)

Tako, sedaj pa počasi nazaj dol. Sledi sestop po poti pristopa. Dejansko bo lažje, ker se bo vsaj videlo. Srečava tudi nekaj planincev, ki uživajo v tem čudovitem okolju.

Pogled nazaj proti vrhu Dovškega križa
Razgled s poti proti vzhodu
Stena je na dosegu roke
Špik je tudi blizu
Kanjavec in Stenar
Krajši vzpon, ki pa ni težak
Sestop
Beri ... Lahko pa tudi zapoješ :)
Triglav 2864 m
Razgled z vrha Šplevte
Zelena preproga Šplevte
Spodnji, Srednji in Visoki Rokav ... Desno Oltar
Dovški križ ... Vrh je v ozadju
Eden najlepših bivakov pri nas

Pri bivaku narediva postanek in uživava na prijetno toplem soncu. Razgled ostaja lep in tudi ljudi se je že nekaj nabralo. Eni nadaljujejo naprej proti Oltarju, drugi gredo v smeri Rokavov ... Tretji smo že opravili dobršen del ture in uživamo v zasluženem lenarjenju :)

Počitek na soncu
Melišča pod Šplevto so ... Ja, so .. Najboljša
Imeniten ambient Bivaka II
Razgled
Noro

Zdaj pa prehajava v del, ki je najbolj poškodovan od vode. Hudournik je bil silovit in je odnašal vse, kar mu je prišlo na pot.

Voda je že tule pustila sledi
Nad Rdečim potokom
Pod Rdečim potokom
Vzpon je tule otežen, sestop je olajšan ... Poti ni
Voda ima res silno moč

Sreda 4. september je bila resnično lepa ... In ja, tretji dan šole, dva pa že špricata ... Hahah, saj lahko :)

Dovški križ ostaja lepa, a zelo zahtevna gora. Markacij tule ne boste našli, prav tako ne jeklenic, klinov ali skob ... Tu je samo divjina, ki od nas zahteva nekoliko več, kot drugod ... Tu je ogromno možicev, ki nam prijazno kažejo pot .. A pozor, če boste glasni, jih boste splašili in se bodo poskrili. Kdo vam potem kazal pot ... Te gore hočejo nekaj več ... Hočejo ...

Hvala za vaš čas in lep gorski pozdrav, Rok