Jesenski odsev - Dolomiti, oktober 2017

Jesenski odsev Dolomitov - Monte Gusela in Tofane

Jesen je najbolj pisan letni čas, ki ponuja še zadnje možnosti, da se naužijemo toplih sončnih žarkov, preden jih zastre zima. Letošnji oktober je, kar se tega tiče, resnično lep in nas vse močno razvaja. In tako je tudi prav ... vprašanje samo, če smo znali to izkoristiti sebi v prid. Verjamem, da je večini to uspelo.

Jesen se najbolj bohoti prav v gorskem svetu, kjer je v kombinaciji čistega zraka, zlatih macesnov in belih gora, prava poezija in paša za oči. 

Letos sem to poezijo iskal, jo našel in jo prepeval v Dolomitih. To sem naredil na svoj način ... brez hitenja, na čas se nisem oziral ... saj bi moral biti nor, da bi tu hitel in, da bi se mi kam mudilo. Ne, tu sem bil zato, da sem užival v tem, kar mi je bilo dano.

Petek 13. oktober - Belvedere 2650 m

Na izhodišče za prvo turo prispem ob 5:30 uri. Vožnja v nočnem času je potekala brez težav. 

A pozor: Od kraja Toblach Dobbiaco naprej proti Cortini ter Canazeiu, sem moral zelo paziti, da nisem povozil kake srne, košute, jelena, lisice ali zajca ... skratka cel živalski žur ... še miš je letela čez cesto. V tem času je tule potrebna velika previdnost!!! 

S prelaza Fedaia se podam proti prvemu cilju današnjega dne in tole bo pravzaprav uvod v jesenske Dolomite, kakršne sem si zamislil. Belvedere je 2650 m visoki vrh, ki se nahaja neposredno nad Fedaio in ponuja izjemen razgled na Marmolado in Piz Boe. Pot do vrha poteka po travnatem svetu in se zmerno vzpenja. Hoje je za približno 1 uro in 45 minut ... ravno prav za ogrevanje :)

Na vrh pridem še pred sončnim vzhodom in upam, da bom imel kaj videti ... vreme je ravno prav oblačno ... se že veselim :)

Monte Civeta 3220 m

Marmolada in Gran Vernel

Punta Rocca 3250 m in Punta Penia 3343 m

Na vrhu belvedere 2650 m, levo Gran Vernel 3210 m

Colac 2715 m

Ne skrivam veselja, da si mi ravno ti najljubša gora v celotnih Dolomitih ... lepa si v žaru jutranje zarje ...
Punta Sorapiss 3205 m

Gruppo Sella  (Piz Boe)

Vrh Piz Boe 3152 m

Razgled na zasnežene Alpe

Razgled proti Marmoladi ... levo Punta Serauta in desno Gran Vernel

Passo Pordoi, zadaj Sassolungo 3184 m

Sonce je že zunaj, a so oblaki za zdaj še preveč gosti, da bi ga spustili skozi

Sonce je naposled le predrlo oblačni pokrov. Dan takoj postane bolj prijazen in topel. Čeprav sem tule sam, sem ob enem v imenitni družbi gora, ki me obdajajo ... in vsaka zase me vabi k sebi ...

Desno zgoraj je Saas Pordoi 2950 m, kamor vozi gondolska žičnica, s prelaza

Tako si čist in lep, da se vidi vsaka grapa, vsaka lisa in nešteto malih skal
Piz Boe je gora, ki je trdno povezana s Ferrato Cesare Piazzetta, ki velja za izjemno zahtevno

Še nekoliko širši pogled ... res je lepo :)

Počasi se bo treba odpraviti nazaj dol. Dan se je komaj začel in škoda bi ga bilo izpustiti. Med sestopom je največ pozornosti pritegnila Marmolada s svojimi zasneženimi pobočji ... a tudi zlato-rumeni macesni, so opozarjali nase ...

Lago di Fedaia z Marmolado

Pogled proti vrhu Belvedere 2650 m

Ruševine pod vrhom

Do Fedaie ni daleč

Čudoviti Gran Vernel 3210 m

Marmolada

Colac 2715 m

Jesenski utrinek

Jesen pod Marmolado je čudovita ...  

Sestop je potekal povsem brez težav in tako sem s krožno potjo zaključil ogrevalno turo ... ki me je res lepo vpeljala v tole novo jesensko pravljico. Na prelazu pri avtu je sledil kratek počitek in priprava za naprej. 

Zdaj se bom zapeljal v kraj Alba Di Canazei, kjer je izhodišče za naslednjo turo.

Colac 2715 m

Colac je markantna gora, ki se dviga nad Canazeiem. Gora je znana po izjemno zahtevni Ferrati dei Finanzieri, ki se požene skoraj navpično proti vrhu ... a to danes ne bo moj pristop ... morda naslednjič, ko se mi še kdo pridruži.

Na začetku sem imel nekaj malega težav s parkiriščem. Izhodišče je namreč pri spodnji postaji gondolske žičnice, ki pa je ravno sredi prenove in je bilo zato vse ograjeno in zaprto. Tako sem se moral znajti po svoje. Na koncu parkirišče najdem v kraju Penia, kjer je majhno avtobusno obračališče s parkiriščem. Preden sem parkiral sem seveda 9x pregledal vse okoli, da res ni kje kakega znaka, ki bi to prepovedoval. A vendar se na pot odpravim s kančkom negotovosti ... pri Italijanih se nikoli ne ve ...

Vzpon začnem po lepi gozdni poti, ki se kmalu priključi cesti, ki pelje proti Rifugio Contrin. Cesta je zaprta za promet, razen oskrbniki koč se lahko peljejo po njej. Drugače pa je cesta imenitna za kolo in v zimskem času za smuko ... da o pokrajini okoli ne izgubljam besed.

Elegantna piramida Colac, ki se dviga nad Canazeiem ... takole se ga vidi s ceste, ki pelje s prelaza Fedaia

Na razpotju, kjer zapustim cesto in zavijem desno proti gozdu ... mimo balvana

Cesta je res lepa in široka ... jaz desno, cesta naprej proti koči Contrin

Od tu naprej se pot kmalu začne kar strmo dvigati. Najprej skozi lep gozd, ki višje preide v macesnovega in je v teh dneh še posebej lep. Ko pot zapusti gozd, se odprejo lepi razgledi na okoliške gore ... v nadaljevanju sledi strm vzpon po travnatem svetu ...

Pogled proti vrhu Colac

Lep jesenski macesnov gozd

Pogled na Punto Penia 3343 m

Še nekoliko bliže ... s te strani je Marmolada povsem druga

Razgled s poti, ko že pridemo z gozda

Pot v nadaljevanju poteka po kar strmem travnatem svetu. Razgledi ostajajo čudoviti. Lepo se vidi na Gran Vernel, Punto Penia, Cimo Ombretto in Saaso Vernale ... v tem delu se oči res spočijejo ... noge pa garajo, ko grizejo v strmino ...

Zlati macesen ob poti

Napis na skali ... nekoliko više se desno odcepi varianta, ki se vzpenja ob strmi grapi ... 

Pot na Colac ... pogled navzgor, strmina ne popušča

Pot na Colac ... pogled navzdol ...  

V srednjem delu je na poti nekaj šodra, zato velja opozorilo, da je potrebna večja previdnost. Prav tako je desna varianta, ki gre bolj direktno gor nekoliko slabše markirana ... stezica se vsake toliko izgubi in se nato zopet pojavi. Višje se priključi na pot, ki gre naokoli. A brez skrbi, tule gor se da čisto lepo, le nekoliko bolj pazljivi moramo biti ...

Pot me je vodila naprej in prepustil sem se ji ... pokazala mi je še veliko lepega ...

Cima Ombretta (Occidentale, di Mezzo in Orientale), Sasso Vernale, Cima Ombrettola in Sasso di Valfreda
Našteti vrhovi si sledijo od leve proti desni ... in jih bo potrebno pogledati malce od bliže ... nekega dne :)

Pavza in točno tule ... zakaj ... zato, ker mi tako odgovarja ... danes sem jaz gospodar časa

Od tule naprej se začenja zgornji del poti, ki bo ponudil tudi nekaj zahtevnejših zavarovanih delov. Pot je mestoma izpostavljena, a vseskozi dobro zavarovana ... na grebenu pa se končno odpre še pogled na drugo stran ... do vrha potem ni več daleč ...

Le kaj se skriva tamle za ovinkom ... najbrž senca ...

Plezalni del poti ... pogled navzdol

Pot na Colac ... pogled naprej ...

Zgornji del poti

V pomoč so skobe ... pogled navzdol ... Colac

Prihod na greben

Ko pridem na greben se končno odprejo razgledi na drugo stran. Vrh Colaca sedaj ni več daleč. V nadaljevanju je potrebno premagati še en bolj ozek del in nato do vrha sledi le še nekaj malega zavojev in uživanje se lahko začne.

Razgled, ki ga ponuja ta gora je res izjemno lep in sega daleč. Najlepši je pogled na bližnje gore, ki ga obdajajo. Gran Vernel, Marmolada - Punta Penia, Cima Ombretta, Sasso Vernale, Piz Boe, Sassolungo, ...

Razgled z grebena na drugo stran ... Rosengarten - Cattinaccio

Zadnji del poti pod vrhom

VRH ... COLAC 2715 m
Prvič na njem in že takoj takšen lep sprejem :)

Izstopni del Ferrate dei Finanzieri je na vrhu gore ... takole pa se vidi v globino

Gran Vernel in Punta Penia

Razgled na greben Colaca

Zasnežene Alpe v daljavi

Sassolungo

Canazei in kamp Marmolada ... huh, še bomo prišli, šeee :)

Križ na vrhu z vpisno skrinjico ... in ja, tule pa sem tudi jaz pustil svojo sled ...

Gruppo Pale di San Martino - Cima della Vezzana 3192 m levo in Cimon della Pala 3184 m desno

Gruppo Sella - Piz Boe 3152 m

Lepote od katerih si upravičeno zadet ... ker tole je naravnost .. NORO :)

Povzpnite se na Colac in tole doživite v živo

Moja sled v vpisni knjigi ... petek 13. je bil povsem navaden in vesel dan :)

Sledil je še sestop po poti pristopa. Ura kaže 15:25 ... ja, kar dolgo sem že v pogonu, če računam, da sem od doma startal v četrtek 12. oktobra ob 23:30 ... in od takrat sem pokonci, tole pa je že drugi obiskan vrh danes ... in dneva še ni konec.

Včasih se sprašujem od kje mi toliko energije ... pa ravno tole mi jo daje, se kar sproti filam, ko hodim in občudujem vse te lepote.

Sestop je potekal povsem brez težav in še pred temo prispem nazaj do avta, kjer najprej sledi večerja, potem pa premik na novo lokacijo, kjer bom preživel noč ...

Nekaj za vse, ki radi jadrate ... takole je bilo okoli Punta Penie 3343 m ... najvišjega vrha v Dolomitih

Pogled na Cimo Ombretto med sestopom

Dan se poslavlja ... lep je bil in hitro je minil

Poezija jesenskih Dolomitov je res lepa in neskončno čarobna

Bil sem vesel, ko sem srečno in varno prispel nazaj do avta ... seveda sem najprej pogledal, če je kje kak listek, morda lisice ... nič, vse je v redu, torej je tale parking povsem varen in brezplačen :)

Sledila je večerja in premik na Passo Giau, kjer sem prespal. Vožnja je bila zopet polna živalskih presenečenj v obliki jelenov, srn, košut, lisic, ... miši, ...

Na prelaz prispem v trdi temi. Najprej se lotim nočne fotografije ... potem pa se prav počasi odpravim na zaslužen počitek ... v avtu ... prostora čez glavo ...

Passo Giau

Pogled proti Cortini d'Ampezzo in Monte Cristallo

Razgled iz "hotela" ... no, pa na tisoče zvezdic :)
Lahko noč ... in lepe sanje

Sobota 14. oktober - Passo Giau, sončni vzhod

Dan začnem tam, kjer sem včerajšnjega končal. Še vedno sem na prelazu Giau, ura pa je ravno prava, da se počasi dvignem in grem na kratek jutranji sprehod ... vmes pa ujamem prve sončne žarke na Tofanah ... odsev gora v vodi in še kaj ... ker rad sem tu in uživam v tem, kar počnem ...

Monte Gusela, Tofana di Rozes in Tofana di Mezzo ... sonce je zunaj

Marmolada - Pta.Serauta, Pta.Ombretta, Pta.Rocca in Pta.Penia ... Piccolo Vernel in Gran Vernel

Cinque Torri ... niso zlati samo macesni ... jesenska poezija v Dolomitih se nadaljuje

Ob tem pogledu se za trenutek potopim v samo svoj svet misli ... gora, ki se ti takole postavi na ogled nekaj sporoča,
sporoča, da ni važno, kako majhni smo ... čaka nas, da nas varno sprejme v svoje naročje ...
Tofana di Rozes v vsej svoji lepoti ... hvala :)

Vse kipi proti nebu ... pa če tudi malo postrani :)

Monte Gusela 2595 m

Čudoviti pogled proti Tofanam

Poiskal sem zlati jesenski odsev v vodi

Jesenska Tofana di Mezzo 3244 m

Lago Sorapiss

Zopet bo en prelep jesenski dan. Za nadaljevanje tele jesenske pravljice imam sedaj na voljo dve izbiri. Ali se povzpnem do Lago Federa, ali pa do Lago Sorapiss. Pri obeh jezerih sem že bil in vem, da sta obe lokaciji noro lepi ... sploh sedaj, ko so macesni take barve in je vreme več kot popolno.

Odločim se za drugo možnost, saj me zanima, kakšna je jesen pri najlepšem jezeru v Dolomitih.

Edino glede količine vode nisem najbolj prepričan ... koliko jo sploh bo ... in sonce bi rad, ko bom pri jezeru.

S prelaza Giau se odpeljem na prelaz Tre Croci, kjer je izhodišče za jezero Sorapiss. Med vožnjo me prisilijo, da se večkrat ustavim ... le zakaj :)

Ravno zaradi tega se je bilo potrebno ene parkrat ustavit ... in se naužiti jesenskih lepot macesnov

Passo Giau - Cortina d'Ampezzo

Zlata cesta

Že na poti proti Lago Sorapiss ... zadaj se bohoti Monte Cristallo 3221 m

Tre Cime di Lavaredo ... pod njimi pa na tone pleha ... ajoo

Pot do jezera je potekala brez težav. Kar se obiska tiče, bo le ta kar velik ... predvidevam, ker je na izhodišču vse polno avtomobilov.

Na poti srečam vse živo ... staro, mlado, otroci ... vse leze k najlepšemu jezeru.

Zadnje minute do jezera:

Še čisto malo in bom tam ... sonca kot vidim še ne bo, a bo kmalu pogledalo izza gora. Že mimo odcepa za kočo ... kakšne barve bo voda ... bo tista lepa modra ...

... in potem sledi streznitev ... in šok ... hahahaha ... o ti barabin Sorapisski ... ja kje pa si ????

Lago Sorapiss ... no, tamle na levi se skriva nekaj vode ... pa še ta je zamrznjena haha

Kar je bilo zanimivo opazovati v nadaljevanju, so bile reakcije obiskovalcev oboroženih s fotoaparati, ki so si prišli ogledat ... jah, dno jezera Sorapiss.

Vode je torej le za vzorec, kar pa se sonca tiče, je jezero obsijalo okoli 12:00 ure.

Ne hodi po ledu

 Evo, bom lahko reku, da sm hodu po dnu jezera hehe

Ko posije sonce, takoj postane lepše

Pa je kjub vsemu lepo tukaj

Zlati macesnov gozd zelo poživi sestop nazaj do izhodišča

Že nazaj na prelazu Tre Croci

Dan kar žari od vseh teh barv ... da je vse skupaj še lepše, pa svoje doda še modro nebo. Počasi se pomikam naprej proti domu, a preden res dokončno zapustim te lepe konce, se ustavim še na dveh imenitnih postajah ...

Lago di Misurina in Lago di Antorno

Naslednja postaja bo jezero Misurina. Tu se bom ustavil le za trenutek, da ujamem kak lep jesenski prizor. Nekoliko dlje časa pa se bom zadržal pri jezeru Antorno, ki je le malenkost naprej in malo višje. Končno bodo na svoj račun prišle še ene in edine Le Tre Cime di Lavaredo ...

Popoln dan za jesensko fotografijo

Misurina je vedno lepa ... tudi v jesenskem času

Lago di Antorno

Jesenski odtenki

Biseri v jezeru

Tre Cime, Lago di Antorno

Tako ... vsega lepega je enkrat konec. Tale obisk Dolomitov je bil resnično lep ... ni mi žal, da sem prišel in vem, da bom še ... ker tule človek res najde prostor, da se spočije in si napolni baterije.

Tole je jesen v Dolomitih, kakor jo vidi moje oko ... morda bi jo kdo drug videl drugače.

Na poti domov me premami še ena gora ...

Croda Rosa d'Ampezzo

Hvala za ogled in lep jesenski pozdrav, Rok