sobota, 03. junij 2017

RBGP 2017 - z legendarnim ponijem na Vršič

Zadnji metri do cilja :)

V soboto 3. junija smo se zopet podali na eno noro dogodivščino. Že z navadnim kolesom je potrebnega kar nekaj napora, da premagaš vseh 24, s kockami tlakovanih serpentin. 
Ko pa ti pod nogami opleta stari dobri pony in ko ne veš, če bosta sploh zdržala ta napor, pa je še toliko težje. Res je težko ampak zabavo, kakršno ti nudi to kolo...jap, tega se pa ne da opisat. To je potrebno preprosto doživeti na lastni koži.
Letos sem se v to norijo podal drugič. Tokrat mi čas ni bil pomemben, saj sem s seboj tovoril foto opremo, kar mi je vzpon še "malček" otežilo. Ampak kaj hočem, če želim domov prinesti fotke iz samega središča dogajanja, potem je treba tud mal potrtpet...skratka cel žur :)


Pred pričetkom se je potrebno registrirat, oddat izjavo, pokazati karto in opravit tehnični pregled kolesa
Do starta je še kar nekaj ur...tamle na desni, te tud zmasirajo

Zbrana družba pred startom...srečno na poti :)
Preden bo šlo za res, še parada skupin po ulicah Kranjske Gore
Vzdušje pred startom
Napetost narašča

...5, 4, 3, 2, 1...GREMO GONI PONY...SREČNO VSEM IN SE VIDIMO NA VRŠIČU 1611 m

Ampak do tja gor je še daleč in to zelo daleč. Pred nami je dobrih 800 višinskih metrov, dobrih 13 km vzpona in nepozabnih 24, s kockami tlakovanih serpentin. Vse je v glavi :)
Zame čas tokrat ni pomemben, saj sem preveč natovorjen...edino kar moram pazit je, da pridem gor prej kot 1 uri in 45 minut. Letos bom, kot že rečeno, med potjo tudi fotkal...pa da vidmo, kaj je ratal :) :)

Prva serpentina...ja, tule še gre brez težav...
Koča na Gozdu, kjer je druga okrepčevalnica na poti
Vleče se tale jara kača in ni ji videti konca...ampak bo, časa imam še več kot dovolj
Spodbujali smo drug drugega...dajmo, še malo...ja pa kaj še... :)
Ne hodit...gont je treba, gont haha
Tretja okrepčevalnica...
...pa spet u klanc z enakim tempom in težavami
Eni med tem že skoraj omagajo...daj daj, zdj pa res še čisto malo...tablo poglej jeeeee :)
Najbolj želena in najbolj pričakovana tabla in številka na celotni poti...kdor se vsaj malo potrudi, jo tudi zagleda :)
Serpentina številka 24
Tako, zdaj pa grem tudi jaz naprej...še zadnjih 300 metrov :)
Še mal in se podam v sprint do cilja...jihaaaa :)
Sprejem na vrhu...letos je mal bl vroče...vidim cilj jeeee :)

Tako, pa je tudi meni uspelo priti do vrha. Prav zabavno je bilo in ni mi žal napora. Ker je to tekma, se seveda meri tudi čas in moj je bil letos, vsaj zame ne pomemben, pa vendar:
Za vzpon sem porabil 1 uro 36 minut in 22 sekund, kar je zadoščalo za 587. mesto...seveda se s tem ne morem ravno hvalit...no, nekaj fotk je pa vseeno uspelo :)

Levo Blaž s časom 55 minut in 39 sekund, za skupno 29. mesto
Desno Rajko s časom 1 ura 6 minut in 6 sekund, za skupno 112. mesto
PRJATLA MOJ GLOBOK POKLON ZA TOLE :)
Prijetno vzdušje na vrhu
Ko legendarno kolo zavzame Vršič...
...takrat je zelo veselo :)

Tretja izvedba je podrla vse rekorde. Tako proge, ki zdaj znaša 44 minut in 30 sekund. Pri ženskah je rekord 52 minut in 10 sekund. BRAVO, BRAVO :)
Padel je še en rekord, in sicer udeležba je bila letos točno 922 kolesark in kolesarjev...drugo leto gremo čez 1000...
Tako, pa je za nami še ena nepozabna dogodivščina. Sledil je še spust, kakopak tudi s poniji...trpele so zavore, trpela so torpeda, kadilo se je...pokale so zračnice, poniji so se lomili, odpadali so sedeži, diname, luči...in še kaj bi se našlo. Lomile in zvijale so se tudi balance...ampak to je že druga zgodba hahahaha :)
A do naslednjič bo vse zopet pripravljeno in popravljeno...se vidimo na Goni Pony 2018 :)


Jah no...je šlo bl na silo hahaha

Na koncu naj še enkrat čestitam vsem, ki ste uspešno prišli do vrha...zdaj veste, da ni tako enastavno in veste tudi, da se da :)

Hvala za vaš čas in lep ponijski pozdrav, do prihodnjič...filmček pa tudi morda "spackam" skupaj :)

Rok


Ni komentarjev:

Objavite komentar