sobota, 19. november 2016

Kredarica in Grintovec - Ko se srce dvakrat spočije

Ne išči tega, kar nosiš v srcu

KREDARICA - Tako lepa, da je še meni všeč


Na Kredarico, našo najvišjo gorsko postojanko, se odpravim v soboto 12. novembra. Zunaj je seveda že tema, saj gre ura proti 21:00, ko se odpravim od doma. Klasika in tudi ve se, kje bo zadnja kava današnjega dne...in ve se, kje bo prva kava jutrišnjega dne :) No, zadnjo kavo je popestrila še varnostnica, kateri smo se zopet vsi dodobra nasmejali...hehe :))
Cesta v Krmo je bila povsem normalno prevozna. Od koče naprej je na cesti nekaj snega, a ni težav tako, da pridem do parkirišča pred zapornico.
Pot s Krme do Kredarice je shojena in večjih težav nisem pričakoval. Časa sem imel več kot dovolj in to z razlogom...rad bi ujel kak nočni utrinek časa in ga zamrznil v fotografijo. Noč je jasna, luna sveti, gore so bele...torej pogoji za kaj takšnega so več kot odlični.

Sveti luna, svetijo zvezde...zakaj ne bi še jaz
Pri Prgarci
Malo pod Prgarco me dohiti skupina treh pohodnikov, ki se kar hitro vzpenjajo v breg. Seveda gredo proti Kredarici in res niso pričakovali, da bodo koga prehiteli sred noči...ampak, dns je vse možno :)

Kapela Marije Snežne na Kredarici
Triglavski dom na Kredarici in Triglav
Pogled proti Triglavu
V jedilnici je že živahno

Noč je bila res lepa in jasna. V zgornjem delu je pot poledenela, zato sem si nadel dereze. Kar zadeva snega, ga je nekoliko več v zadnjem delu tik pod kočo, kjer se ponekod kar globoko predira.
Do sem je torej šlo...kaj pa naprej? Kako pa je s Triglavom?
No, že takoj, ko sem ga videl mi je postalo jasno, da ga danes ne bom skušal premagati. Enostavno je bilo preveč snega in le ta ni bil predelan...potem pa so še mesta, kjer je povsem ledeno. Če je bilo že pod Kredarico tako, kako je šele višje gor.
A kljub temu se nekateri odločijo in poskušajo srečo. Najprej dva iz skupine, ki me je prehitela pod Prgarco. Kmalu obrneta in prideta nazaj dol...pohvalno in pravilno.

Prva dva se vračata nazaj na Kredarico...tokrat ni šlo, bo pa naslednjič
Sam pa si medtem brundam že znano pesmico in ga občudujem...na varnem...

Zdaj tudi do sončnega vzhoda ne manjka več veliko. Grem si poiskat kakšen primeren plac, da bom še kaj poslikal in da pozdravim sonce. Temperatura je zelo nizka in piha na trenutke kar močan veter. Čisto prava zima...sonček, pridi žeee :)

Kamniško Savinjske Alpe z Grintovcem...tam sem bil čez dva dni, le tega tukaj še nisem vedel
Zgodba z Grintovca sledi v nadaljevanju bloga
Takoj opazim prelepe oblake
Zažarijo tudi gore na drugi strani doline Vrata...tile oblaki so res lepi
Razor
Sonce je že zunaj...grem ga še jaz pozdravit
Dolkova špica, Škrlatica, Rokavi in Oltar
Škrlatica in križ na vrhu
Jutro na Kredarici...z vsem, kar paše zraven...kavica se pa tudi že kuha
Pozdrav soncu v močnem vetru
Jutro je najlepši del dneva
Pozlačena Mali in Veliki Triglav
Sončni vzhod s Kredarice in pogled na meteorološko postajo

Tudi jutro je za menoj. Ker sem kar premražen se kaj hitro odpravim notri na toplo. Kavica je najbrž tudi že kuhana, torej se uživanje lahko nadaljuje.
V koči se malo pogovarjam s fanti, ki so me ponoči dohiteli in opazujemo Poljake, kako se odpravljajo na pot...na vrh gredo...vsaj tako pravijo. Ona dva, ki sta se obrnila povesta, da je zelo ledeno in nevarno.
Baje da so tule že tretji dan in si zelo želijo na vrh. Včeraj jim bojda ni uspelo, upajo da bo danes bolje...a po videnem je meni jasno, da bo tole zelo zelo težko. Razmere za vzpon so izjemno neugodne in zahtevajo kaj več, kot le znanje uporabe opreme...izkušnje so tule še kako pomembne in če bi jih imeli, potem ne bi šli za vsako ceno gor. Danes je Triglav s Kredarice izjemno zahteven in tudi nevaren.
A Poljakov to ne ustavi in se odpravijo na pot. Po tiho jim zaželim srečno in močno upam, da ne bom priča kakemu padcu, po steni Malega Triglava. Žal so v tem trenutku izpolnjeni vsi pogoji, da se kaj takega tudi pripeti.
Sam se usedem na klopco in opazujem...pa malo vstanem, se sprehodim...čas teče in teče. Vsem, ki opazujemo tole dogajanje je jasno, da se ti ljudje zelo mučijo. Pa bi lahko zadevo takoj prekinili in se varno vrnili nazaj dol...in res, en se odloči in sestopi. Pa dajte še ostali no...si rečem...

Do tule porabijo že debelo uro in pol
Zadnji se odloči za sestop...še do časa...ostali nadaljujejo z mučenjem
Razor
Stenar
Škrlatica in Hochalmspitze
Sam sem na varnem...oni za menoj pa ne ravno
Še dnevni pogled, zdaj pa počasi nazaj dol

Naredil se je čudovit dan, pa čeprav se nekaj hoče oblačiti. Med sestopom še opazujem, kako napredujejo Poljaki in prav želim si, da čimprej pridem do točke, ko jih ne bom več videl. Srečam še Martino in malo poklepetava...potem pa lepo počasi nazaj dol...do avta :)

Še malo pa bo pavza...mah, kar tule zdaj jo bom imel :)
Pri Prgarci

Tale tura na Kredarico je bila res lepa...noro lepa. Naj na koncu še povem, da Poljakom ni uspelo priti do vrha. Na Malem Triglavu so spoznali, da ne bo šlo naprej in so obrnili. Na Kredarico se vrnejo živi, in sicer okoli 17:00 ure...začeli pa so tam ene 7:20...zdaj pa računajte, koliko časa so bili v steni.

Ker je bila pred nami še tako imenovana super luna, se odločim, da jo grem spremljat. V nadaljevanju sledi še ena lepa zgodba...tokrat z drugega konca.


GRINTOVEC - Gore v nori mesečini


Luna nad Kočno sveti, da se popotnik ne izgubi

Na Grintovec se s prijateljem odpraviva v torek, 15.11.2016, in sicer se ob 00:30 dobiva v Kamniku in nato skupaj nadaljujeva do izhodišča v Kamniški Bistrici. 
Dva dni nazaj sem bil na Kredarici, zdaj pa sem zopet v pogonu in pred menoj je spet ena neprespana noč...pa kaj pol, če bi zdaj spal, potem tega kar sledi ne bi nikoli doživel...pa tako lepo je bilo. Po dolgem času sem zopet v Kamniških planinah.
Sama pot do vrha Grintovca je bila lepo shojena. Snega v teh koncih ni prav veliko, oziroma je zelo neenakomerno porazdeljen. Človek res nima občutka, koliko ga je...ponekod se predira, ponekod hodiš po kopni podlagi. Svoje je naredil predvsem veter, ki je sneg napihal v nižje predele. Izjema je le zgornji del Strehe, kjer je snega nekoliko več.

Počitek na klopci...ko se človek zazre v daljavo in se potopi v svoj svet, a samo za nekaj sekund

Pot na Kokrsko sedlo
Počitek na skali

Na vzhodu se že svita
Pod Streho...zadaj Ljubljana
Storžič, Kočna, luna in Streha

Pred nama je še ta dolga in neskončna Streha Grintovca. Vedno se mi tako vleče tule gor, da je joj...in danes ni nič drugače. Pa še veter je začel vleči...in to kar fest...

Pozdrav soncu z vrha Grintovca :)

Končno se prikaže sonce. Tega sem čakal še bolj nestrpno, kot onega na Kredarici. Tule ni nobene koče, tule ni zavetrja...tule je še bolj pihalo in še bolj je bilo mrzlo...skratka, vesel sem bil, ko je prišel na plano.

Meni eden najlepših prizorov v naših gorah...Kočna, ko se prebuja
Prjatu na vrhu...zebe ga zebe...pa pihaaaa...
Zgleda prijetno...ampak, veter je tokrat res neusmiljen
Razgled proti zahodu
Luna se poslavlja...hvala za svetlo noč in kristalčke v snegu...Karavanke pa se med tem prebujajo
Kočni in Julijske Alpe s Triglavom
Ko si Jezerska Kočna in Škrlatica skoraj podata roki
Triglav v daljavi
Ojstrica, Planjava, Brana in Turska gora...zadaj para iz termoelektrarne Šoštanj
Štruca in Skuta
Nizka oblačnost na drugi strani meje

Tako, zdaj pa samo še dol...čim hitreje s tega vetra. Drugače pa res...spet ena čudovita noč in nepozabno jutro v gorah...

Sestop je bil res hiter

Storžič in Triglav...takole od blizu

Sledil je še kar dolg sestop v dolino. Tule srečam še Igorja, ki je šel malo na zrak...rečeva besedo dve in potem vsak v svojo smer.
V dolini pa še obvezen postanek pri Jurju...kjer se končno pogrejem in odžejam...kolega se pa med tem ukvarja z oživljanjem svojega telefona...na koncu je uspelo :)

Hvala za vaš čas, ki ste si ga vzeli. Kredarico in Grintovec sem se odločil združit v en blog zapis, zato ker sta bili to dve izjemni turi, ki sta se praktično držali ena druge...pa naj zato za vedno ostaneta skupaj...tule, na tej strani.

Lep pozdrav, Rok :)



4 komentarji:

  1. Rok, izjemni pogledi skozi tvoj objektiv in iskrene misli vedno znova sežejo do srca... Hvala za vse čarobne trenutke ter srečno in varno pot še naprej!

    OdgovoriIzbriši
  2. Rok, izjemni pogledi skozi tvoj objektiv in iskrene misli vedno znova sežejo do srca... Hvala za vse čarobne trenutke ter srečno in varno pot še naprej!

    OdgovoriIzbriši
  3. A SI NA TRETJI SLIKI NAROBE NAPISAL kAMNIŠKO NAMESTO kOKRSKO SEDLO!

    OdgovoriIzbriši
  4. Popravljeno, hvala.
    Vidim, da vsaj nekdo tudi malo bolj pozorno prebere :)

    OdgovoriIzbriši