sobota, 10. september 2016

Škrlatica 2740m - Druga najvišja pri nas

Nočna tišina in mir na Škrlatici
Sobota, 10.9.2016

V petek poroti večeru, se odpravim na pot. Grem v smeri Mojstrane in naprej v Vrata, da obiščem kraljico. Seveda je govora o Škrlatici. Gre za drugo najvišjo goro pri nas in tretjo najvišjo v celotnih Julijskih Alpah. Od nje sta višja Triglav 2864m in Montaž 2752m - Zahodne Julijske Alpe, Italija.

Škrlatica ali Suhi plaz, je res izjemna in zelo lepa gora. To je tista gora, ki se odene v škrlatno rdeče barve, ko sonce zahaja...mi pa jo opazujemo nekje z Ruske ceste, ki pelje s Kranjske Gore na Vršič. 
Gora je za razliko od Triglava precej manj obiskana, a je v današnjem času obiska vseeno kar veliko. Pohodniki so spoznali, da je vredna vsakega napora, ker si na vrhu poplačan z izjemno lepim razgledom. A se je za to potrebno kar potruditi. Gre za dolgo in naporno turo in vmes ni nobene planinske postojanke, kar je meni čisto ok...je precej več miru. V zgornjem delu je tudi nekaj plezanja, teren je precej krušljiv in zato dodatna previdnost ni odveč.

Na turo se odpravim v petek v večernem času. Nekje okoli 21:30 ure prispem v Vrata. Parkirišče je zelo polno in sprva sem pomislil, da je ura nemara štiri ali pet zjutraj. Veliko je ljudi, pripravljajo si opremo, se pogovarjajo, snopi naglavnih lučk švigajo proti nebu...predvsem v smeri Triglava. Ja, vi kar proti Očaku, si rečem...jaz pa jo mahnem v drugo smer.
A že kmalu glasovi utihnejo, lučke ugasnejo in večina se odpravi k počitku...mene pa počasi ponese tja gor...k njej v naročje.
S hojo v nočnem času nisem imel nobenih težav, pravzaprav sem užival. Včasih potrebujem kaj takšnega...da grem v samoti...Srečal sem kar nekaj živali...ali pa še bolje...one so srečale mene..kdo pa še lazi v temi tule gor :)
No, kakorkoli...na vrh pridem nekaj po tretji uri in takoj sem videl, da je pred menoj nekaj ur čakanja, preden se zdani. Tudi plan je bil tak, da bom imel dovolj časa še za nočno fotografijo...aja, pa pihalo je in mrzlo je bilo...ampak, vse se da...

V dolini spodaj, pa se že počasi prebujajo...vidim namreč lučke, kako se premikajo v smeri Triglava. Srečno in pozdravite mi Aljaža, tam zgoraj :)

Višinomer deluje odlično...tistih nekaj metrov gor ali dol...temperatura...ja, tule je potrebno odšteti temperaturo roke
Ko se preoblečem in nekje v zavetrju pojem zgodnji zajtrk, se pripravim za nočne vragolije...ura je 3:30 in časa imam res veliko...nočna fotografija mi je zelo pri srcu


Ne joči, ko sonce zaide ob koncu dneva,
ker zaradi solz ne boš mogel uživati v lepoti,
ki jo pričarajo zvezde

Takole lepo sem bil sprejet...odela se je v škrlatno rdeče barve
Mesto tam daleč spodaj...spi
Slediti srcu in sanjam, ni težko...pogumno naprej
Nočna poezija...s Triglavom

Lučke se vijejo proti vrhu Triglava
Triglav ima tudi že prve obiskovalce...a večina jih je še na poti. Verjamem, da jih ni malo...jaz pa še vedno uživam tule, kjer je tak mir...še vedno sva sama z vetrom :)

Škrlatica, na moj način
Tema se počasi poslavlja in končno se začne daniti. Proti vzhodu se že kažejo jutranje barve, ki dajejo slutiti, da bo sonce kmalu zunaj...z nočno fotografijo sem zaključil. 
Zdaj pa se posvetim dnevni...najprej jutranji :)

Najvišji in druga najvišja...takole z roko v roki...foto: Rok :)
Jutranji razgled z vrha, je naravnost...brutalen
Proti vzhodu...od koder že piha "topel" vetrič in prinaša vonj po soncu
Sončni vzhod, z vrha Škrlatice...kraljevsko je
Najlepši možni začetek dneva...seveda je lahko tudi lepše

Zdaj, ko je sonce končno zunaj, se tudi veter skoraj povsem umiri. Še nekaj trenutkov in gore v okolici bodo zažarele v jutranjih žarkih...to traja le kratek čas, potem pa izgine v nov dan

Pogled na Martuljške gore...Špik, Lipnica, Mala Martuljška Ponca, Velika Martuljška Ponca in Veliki Oltar
Martuljške gore z vrha Škrlatice so resnično lepe. Mene ta pogled vedno znova zadane...tako popolne so...brez napake...res, prava harmonija. V ta svet se moram ponovno odpravit...

Pa sva zažarela tudi midva...in zdaj naju opazuje na desetine parov oči, tam s Triglava
Gora pri gori...gori ;)
Triglav, Kanjavec, Lepo špičije, Stenar, Bovški Gamsovec, Pihavec, Križ, Dolkova špica
Krn in Razor
Prisojnik spredaj in Jalovec zadaj...Kralj naših gora
Mojstrovke, Mangart, Montaž
Lipnica in Špik
Ne vem koliko, a zagotovo jih je veliko tam čez...mimogrede, jaz sem tule še vedno sam in uživam v neskončnem miru
Bavški Grintavec...ja tudi njega se vidi...kraljica ima vse pod nadzorom

Tako, sedaj pa se bom počasi odpravil nazaj v dolino. Tule na vrhu sem že skoraj štiri ure in čas je, da naredim prostor še drugim obiskovalcem, ki so zagotovo že na poti.
Sestopim po poti pristopa in ja, danes je bila tudi kraljica dobro obiskana. Srečal sem približno 40 navdušenih pohodnikov, ki so se podali na njen vrh...tiste, ki so startali bolj pozno, je na vrhu pričakala megla.

Razgled med sestopom...smešno, ko sem šel gor, pa tega še opazil nisem
Rokavi...zgodba, ki je še nisem okusil
Škrlatica, vršnji del gore
Zdaj šele vidim, kje sem ponoči hodil...višina je pa kr a n
Sestop po melišču...eno boljših melišč :)
Danes jih gre veliko tule gor
Dan, čudovit...sonce, sonce in še 1x sonce :)
Razgled s poti
Kraljica...hvala in se vidimo še kdaj
Mene pa v nadaljevanju čaka še sestop do Aljaževega doma v Vratih. Pot se kar vleče, zato sem si jo "skrajšal" še z eno pavzico...lepo je bilo posedeti na travi

Vesel sem bil, ko sem zagledal tole...tule pa kava, da pridem k sebi in radler za žejo
Je že v oblaku...ura pa še niti poldan ni...je treba zgodaj na pot 

Škrlatica ali Suhi plaz...ja, meni je ponudila res veliko. Bila je kar dolga in naporna...po dolgem času zopet na sončnem vzhodu; po dolgem času sem spet občutil, kako je, ko celo noč ne spiš in si pokonci praktično dva dneva skupaj...ja, še vedno je lepo in še vedno lahko...

Hvala za vaš čas...hvala za komentarje in naj bo vaš korak varen, kjerkoli se boste potepali. Morda pa na Škrlatico...

Lep pozdrav, Rok

sobota, 03. september 2016

Jalovec 2645m - Noč pod goro in jutro na gori

Ko nad Jalovcem zasveti na tisoče zvezd...takrat lahko nastane, lepa fotografija
Noč na Kotovem sedlu, 2.9.2016

Jalovec - Kralj naših gora. Že Julius Kugy mu je posvetil največ pozornosti in zanj je bil preprosto najlepši...Fant od fare, mu je pravil.

In res, Jalovec je resnično lep in si zasluži naziv, ki ga nosi. Od koder koli ga gledamo, naredi močan vtis. Lep je s Trente, ko se pod njim v jesenskem soncu, zasvetijo zlati macesni in rdeča bukev; lep in mogočen je z Loške Koritnice, kamor pada njegova najmogočnejša stena...a nemara najlepši in najbolj poznan je s Tamarja in okoliških vrhov. Od tu je odlomljen in ošiljen in ne pravimo mu zastonj Kristal. Še zlasti takrat, ko ga na novo pobeli sneg...takrat, je najlepši.
Sicer pa gre za peto najvišjo goro pri nas. Od Jalovca so višji: Triglav 2864m, Škrlatica 2740m, Mangart 2679m in Visoki Rokav 2646m.

Na pot se odpravim v petek 2. septembra, v popoldanskem času. Zapeljem se v smeri Planice, kjer parkiram. Tule že prvo prijetno presenečenje...cesta od Rateč, do skakalnic je na novo asfaltirana in to v celoti...nič več lukenj :)
Po plačilu parkirnine, ki znaša 2.50€ za cel dan in sem jo poravnal na recepciji, ker so bili parkomati v okvari, se pripravim za turo. Prvi cilj je bil Dom v Tamarju, do katerega se odpravim kar po cesti, ki se lepo vije po dolini Planice. 
Od tam pa naprej v smeri Kotovega sedla, kjer bom prebil prvi del noči.

Cesta po dolini Planice
Trenutna slika Jalovca ni ravno spodbudna...ampak, do noči se bo že zjasnilo
Koluar - Jalovčev ozebnik
Med vzponom na Kotovo sedlo
Pogled nazaj...v preteklost...
...in naprej v prihodnost...jutri grem na vrh
Pri bivaku se ustavim le za kratek čas. Toliko, da se preoblečem in nekaj malega prigriznem. Bivaka nisem odpiral, samo pokukal sem skozi orošeno okno...ja, najbrž je bil kdo notri, saj so bile na mizi plastenke in še neka druga roba. 
Pa tudi, če bi bil bivak prazen, jaz v njem ne bi prenočil. Veliko lepše mi je, ko zaspim pod milim nebom in opazujem na tisoče zvezd in imam občutek, da me prav vse čuvajo...tudi kak utrinek prileti...imam kakšno željo...hm hm..seveda jo imam. Mogoče se pa res uresniči :)

Bivak na Kotovem sedlu
Preden je sonce zašlo, so oblaki še zadnjič pobožali goro

Ležišče si uredim nekoliko višje in stran od bivaka, na mehki travi pod skalo...in seveda s pogledom na Jalovec.
Noč je bila jasna s temperaturo okoli 12°C in popolnoma brez vetra...je bilo pa precej vlage. Po končani nočni fotografiji, zlezem v spalko in zaspim...zelo dobro sem spal...

Čas za nočno fotografijo, način: A f/5 čas 30sec ISO 500
M f/5,6 čas 30sec ISO 640
Resnično lepo je tukaj
M f/5,6 čas 30sec ISO 3400
Takole pa zgleda brez naglavne lučke...pa lahko noč, ura 21:50

Ob 21:50 se odpravim k počitku. Kot že rečeno, sem si ležišče uredil na mehki travi, v zavetju skale. Noč je bila povsem jasna in moram reči, da sem kar hitro zaspal...tudi spal sem zelo dobro, čeprav so kozorogi zganjali kar nekaj hrupa...a so tudi ti kmalu utihnili...
Ne vem kako...a nekako mi uspe, da se zbudim ob 2:15...ajoo...js bi še spal... Seveda se počasi skobacam iz tople spalke in hitro vse pospravim, nekaj pojem in ob 2:40 sem že na poti.

Če sem že spal skorajda v kraljevem naročju, potem se spodobi, da ga grem tudi pozdravit. Sledi klasika na Jalovec, s Kotovega sedla...na vrh pridem malo po 5:00 uri. Vreme čudovito, jasno in z nekaj vetra. A v zraku je bilo čutiti ogromno vlage...vse je bilo navlaženo in ni minilo veliko časa, ko se čez goro začnejo valiti meglice.
Pa ne zdaj nooo...ja, pa lih zdj...sončni vzhod je minil v znamenju megle in oblakov. A kljub temu, sem uspel ujeti in doživeti nekaj lepih jutranjih trenutkov. 
Seveda, uganili ste...ko se je sonce dvignilo dovolj visoko, pa se je zjasnilo. Tako sem bil deležen nekaj lepih pogledov z vrha Jalovca. Dan je bil v nadaljevanju lep in sončen in tudi obiska na Jalovcu ni manjkalo. Ob sestopu sem srečal preko 20 pohodnikov. Gora pa, kot ji je to že v navadi, se je počasi skrila za oblake...in vsake toliko malo pokukala ven :)


Na vrhu Jalovca...vedno sem vesel, ko se takole srečava...pa čeprav v samoti...
Meglice
Pogled proti vzhodu...a že kmalu je bilo vse drugače
Jutro, kot ga je tokrat ponudil sam kralj...a odzval, sem se samo jaz

Tako lep je pogled na Martulk in na kraljico Škrlatico...ko za njimi zagori nebo...pa čeprav še par minut nazaj nisem videl niti 5 metrov pred sabo
Včasih se splača počakati na gori še kakšno minuto dlje. Ne takoj obupati in razočaran oditi nazaj dol...velikokrat se zgodi, da nam gora vendarle ponudi tisto, po kar smo prišli. Res pa je, da moramo to opazit sami.
Potem pa zopet ples meglic na gori...a ne za dolgo...celo gore v okolici zažarijo za kratek čas. 
Pa vendar imam počasi dovolj in se odpravim nazaj v dolino.

Končno tudi gore zažarijo...jutro je res lepo
Mangart in greben vse do Ponc
Sestop z Jalovca
Razgled s poti
Pogled proti Mangartu med sestopom

Kot se za Jalovec spodobi, je tura na njegov vrh kar zahtevna. V celoti gre za krušljivo pot, kar pomeni, da moramo biti zelo previdni. Kaj hitro se lahko zgodi, da nehote sprožimo skale, hitro lahko pride do zdrsa...zato previdno na tej poti...a kot se za kralja spodobi, bodimo spoštljivi do njega.

Na Kotovem sedlu si vzamem pavzo in za kratek čas posedim na sončku. Potem pa naprej...melišče pod Jalovcem, ki sem ga uporabil za sestop do Tamarja, je zelo zelo kilavo...pravzaprav sem se kar pošteno "pobijal" po njem. Je pa res, da skrajša sestop.
Ko prispem do Doma v Tamarju, sem komajda našel prazno mizo, za katero sem posedel in popil zasluženo pivce. Ljudi je bilo res veliko...pač, pridejo v lepe konce, pojedo kosilo in uživajo v naravi. Bolje to, kot pa cel dan zabit v nakupovalnem centru.

Mene pa čaka le še sprehod do avta in vožnja proti domu. Pred predorom Karavanke je bila 7 km dolga kolona vozil...ja, eni se vračajo z dopusta. Heh, eni (beri jaz) pa še niti dneva nismo pokurli...hahaha, zima bo dolga, bomo takrat kurli...pa magari dopust :)

Rožce s pod Jalovca
Razpotje na Kotovem sedlu, zadaj Jalovec
Kotova špica 2376m
Lep je tale fant od fare
Sam pa za hipec pomislim na zimo in na turno smuko, ki jo ponujajo tile konci. Seveda, ko bo čas, pridemo sem z dilcami na nogah...to je šele užitek
Mene pa v nadaljevanju čaka "uživancija" po melišču...grem, da bo čimprej mimo...

Tule dol...pa šta bude, bude :)
Pogled v ozebnik
Razen gamsov, v ozebniku ni bilo nikogar...pa čeprav sem za trenutek pomislu, da je nekdo s psom šel tja gor, ker dans je itak vse možn...ko pogledam bolje, vidim da so gamsi...ok, vi pa kr veselo naprej :)

Dom v Tamarju...pod marelami ni prostora..sploh..
Info tabla...zdaj veste :)

Tako, pri koncu smo. Kralj je samo eden in to je Jalovec...kaj pa kraljica...hja, tudi k njej bo treba kdaj na obisk.

Hvala za ogled...pa ne se bat, Jalovec sprejme vsakega obiskovalca, le spoštljivi moramo biti, pa bo vse v redu.

Lep gorski pozdrav, Rok