torek, 22. julij 2014

Sončni zahod in vzhod v Martuljku

Ko se Martuljk odpravi k počitku in ko se prebudi v nov dan. Tako nekako bi lahko začel ta zapis... Res je najlepše, ko je človek tam, kjer je najraje...no, pri meni so to gore...kaj pa drugega.

Vikendi so običajno namenjeni počitku in polnjenju baterij za nov delovni teden. Ta vikend se od prejšnjih ni kaj dosti razlikoval...no, pravzaprav se je...saj sem prvič prenočil v Bivaku II na Jezerih. Bivak stoji na enkratnem kraju in odlično služi svojemu namenu. Čuvajo ga sami velikani...Rokavi, Oltar, Dovški križ...in v taki družbi je naravnost fantastično.

V soboto se malo pred 12.30 uro odpravim proti Uncu. Tam sem zmenjen z Matevžem. Ceste so bile ta dan res polne pregrete pločevine in na sploh je bil dan končno tisti pravi poletni, kakršnih letos manjka. Zdaj, ko pišem tele vrstice zunaj spet dežuje...ok, ponedeljki so lahko takšni.

Okoli 14.00 ure se skupaj odpraviva na pot proti goram in kaj kmalu prideva v Vrata, kjer je najino izhodišče. Na poti srečava še Blaža in Laro, ki sta se ravnokar vračala z Dovškega križa...ja, tudi midva sva namenjena tja...

Startala sva ob malo čudni uri...a ravno pravšnji, da se še ulovi sončni zahod tam daleč zgoraj...in to s pogledom na Triglav. Ko se zaženeva v breg, kaj kmalu spoznava, da bo zelooo vroče...pa to sva tako ali tako vedela.
Pot do bivaka je potekala brez težav in tudi na vrh Dovškega križa je šlo brez problema. Na vrhu srečava še dva, ki sta tudi čakala sončni zahod...in vzhod...prenočiti na vrhu gore mora biti res izjemno doživetje.
Je pa noč bila kar vetrovna...vsaj pri bivaku je pihalo...upam, da ju ni preveč zeblo na vrhu.

Naslednje jutro se odpraviva še na Šplevto, da pozdraviva sonce in ovce...ter gasa čez melišča v dolino.

Skratka še en lep hribovski vikend. Še najtežje je bilo najti gostilno, kjer strežejo hrano pred 11.00 uro...no, midva sva jo našla. Kosilo na Rakeku je bilo izvrstno, naročila pa sva ob 10.30.
Hvala kuharju, da je začel z delom malo prej...

Uživala sva Matevž in Rok


Soba z razgledom...z najlepšim razgledom...z daleč najlepšim razgledom...pa tako blizu je :)


Pogled proti Dovškemu križu...dan je čudovit...greva pogledat kako zahaja sonce...




Glava se je vseskozi obračala nazaj...


Vrh


Že na vrhu Dovškega križa...in prelep pogled na ono stran doline...


Tole goro pa vedno gledam in občudujem z vsem spoštovanjem...še vedno velja, da mi je do tega trenutka ponudila največ, kar mi gora lahko da...in vedno se rad spominjam te ture. Pa še v imenitni družbi sem bil...upam, da še kdaj :) Kraljica Martuljka


Druga najvišja pri nas


Gorski fotograf Matevž na delu...v tem najbolj uživa :)


Pogled v Amfiteater in gore nad njim...neprecenljivo...


Kot že rečeno, sta bila na vrhu dva, ki sta tudi čakala na sončni zahod...no, in njun plan je bil še, da na vrhu počakata tudi sončni vzhod...seveda jima je to tudi uspelo. Upam pa, da ju ni ponoči preveč zeblo, ker je kar fest pihalo.
Mogoče pa se kaj javita in povesta s prve roke, kako je bilo :)








Kukova špica


Gora z najvišjo severno steno pri nas


To je tisto, kar me vedno znova in znova žene sem gor...




  Gore molčijo, a hkrati tisočim naenkrat govorijo...izjemne so...vedno in povsod...


Preden se Martuljk odpravi k počitku...




Tokrat so na vrhu sami Nikoni...juhej :)


Ko nad gorami zasije na milijarde zvezd...tole pa je doživetje :)




Bivak II ali Bivak na Jezerih...zelo lepo urejen in poskrbimo, da takšen tudi ostane...


Jutro novega dne...tam, kjer je najlepše...




Človek in gora...iz oči v oči...




Ovce na Šplevti




Jutro na Šplevti


Vedno lepe Kamniško-Savinjske Alpe :)


Rokavi in Oltar...izjemna nostalgija gora...


Gora, ki je v senci Triglava...


Ko sonce poljubi gore, takrat zaigra mi srce...








Prvi v Martuljku










Sestop po imenitnem melišču...in še preden rečeš keks, si že pri avtu :)


Pavza...in fotkanje Triglava z enim brutalnim objektivom...




Nebo za goro ali gora pred nebom?


Pravi borci...


Tako, pa sva pri avtu. Ura je nekam smešno zgodnja...lačna, torej naslednja postaja je gostilna :)


Hvala, za ogled in vsak komentar je dobrodošel :)

Nekaj malega sem tudi posnel...



Lep gorski pozdrav, Rok

10 komentarjev:

  1. Kot vedno do sedaj, si naredil odlicne fotke, ki jih z veseljem vedno znova pogledam, vse pohvale in nadaljuj v istem ritmu :-)

    OdgovoriIzbriši
  2. Prelepo ... znani pogledi, ujeti v objektiv mojega očesa ;)
    Čestitam za fotke in srečno na vseh poteh.

    OdgovoriIzbriši
  3. Čestitke!
    Se moram tudi samo pohvalit, v soboto zjutraj sem tudi sam doživel rojstvo dneva, sicer z M. Mojstrovke, ampak bistvo je povsem enako! :)

    Srečno!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Uvau, superca...Mala Mojstrovka tudi ponuja zelo lep sončni vzhod... A ni to najlepši del dneva :)

      Pa srečno na vseh poteh!

      Izbriši
  4. prekrasno; s tvojo pomočjo podoživljam stvari, ki jih verjetno sama ne bom nikoli doživela, zato še toliko bolj uživam; tudi zame so gore nekaj neprecenljivega, lepega, energijskega,.......; še veliko lepih poti in lepih sličic za naše očke in dušice; lp

    OdgovoriIzbriši
  5. ko ti pogled vzame sapo. cestitam za enkratne fotke

    OdgovoriIzbriši
  6. Pozdravjen Rok,

    ali bi bil lahko tako prijazen in mi svetoval nekaj vrhov iz katerih se da ob dostojnem vremenu doživeti najlepše čare sončnega vzhoda in zahoda. Zanima me tudi, kdaj se ponavadi odpravljaš na pot.

    Hvala lepa za odgovore in seveda vse pohvale za prečudovite fotografije.

    LP, Klemen

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Zdravo. Res je, vse je odvisno od vremena. No, sončni vzhodi so vsi lepi in nekaj edinstvenega...prav na vsakem vrhu. Je pa res, da nekateri izstopajo.

      Izjemno lep sončni vzhod ponujajo: Stenar, Kukova špica, Špik, Grintovec (je tudi dokaj enostaven za vzpon), Mojstrovke (tudi lahek pristop)...pa seveda ne pozabi na Triglav :)

      Na pot se je treba odpravit kar ponoči in tudi spanja je bolj malo oziroma nič. Poleti sonce vzide že malo po peti uri zjutraj, kar pomeni, da moraš takrat biti že na vrhu. Start je odvisen od dolžine ture. Za Stenar okoli polnoči iz Vrat, za Špik okoli enih...itd. Grintovec okoli enih...
      Preden greš, pogledaš dolžino ture, potem preveriš, kdaj vzide sonce in si približno preračunaš...je pa bolje, da si na vrhu nekaj pred samim vzhodom...

      Srečno in varno na pot, kamorkoli se boš odpravil.

      Izbriši
  7. Avtor je odstranil ta komentar.

    OdgovoriIzbriši
  8. Prekrasne fotke..ko se sonce zlije skupaj z goro,res dih jemajoče,obožujem sončne zahode,takšne in drugačne,vendar priznam,da tako lepih že dolgo nisem občudovala! Le tako naprej in upam,da kmalu spet spočijem oči ob novih fotografijah naših prelepih gora.... bogastvu naše prečudovite narave :) Pa srečno na vseh nadaljnjih poteh.

    OdgovoriIzbriši