nedelja, 13. avgust 2017

Tofana di Mezzo in Tofana di Dentro - dve lepotici nad Cortino

Običajno se v Dolomite odpravimo vsaj enkrat na leto. Takrat združimo kolesarjenje in pohodništvo v nepozabne dogodivščine.
Tudi letos je bilo tako, čeprav je bil začetek nekoliko nenavaden. Na koncu se je vse imenitno sešlo in tako smo zopet odkrivali in odkrili nove kotičke, ki jih skrivajo gore. Zgodba se nekje resda konča, a kadarkoli jo lahko nadaljujemo ... tam, kjer smo eno zaključili, ali pa jo začnemo na povsem drugem koncu.
Letošnja zgodba se je začela v petek 11. avgusta, in sicer v poznem popoldanskem času, ko se trije odpeljemo proti Dolomitom. Pot je časovno trajala dlje, saj je bilo na cesti nekoliko gneče, kasneje pa je začelo še deževati ... in dež ni ponehal vse do cilja.
Ko prispemo v Cortino gremo takoj proti kampu Rochetta, kjer so eni že nastanjeni. A glej ga zlomka ... kamp je poln in za nas ni več prostora ... no, če sem čisto natančen, zvisela sva midva z Rajkom ... ah ja, punce so zase pač poskrbele ... midva se bova pa tudi znašla ...
Tako nama ne preostane drugega kot, da si poiščeva nov kamp. Nenazadnje so tule kar trije na kupu in nekje se bo že našlo kaj prostora. Kamp Cortina, ki je samo čez cesto je bil poln ... kamp Dolomiti, ki je malo naprej pa že zaprt ... ajoooo ... kaj pa sedaj ... ura pa skoraj 23:00 ...
Še en kamp je tule ... le nekoliko nazaj je treba iti ... torej, greva še tja v upanju, da bo kaj sreče. Kamp Olimpia je bil prav tako zelo poln ... a vseeno ne prepoln ... juheej ...
Dobila sva najboljšo možno parcelo, dež je med tem tudi že ponehal in šotora nisva postavljala v mokrem. Tako, prva naloga je za nami. Vsi smo dobili svoj prostor in nihče ni ostal kje zunaj.

V Dolomitih smo tokrat uživali: Lara in Špela v kampu Rochetta; Rajko in Rok v kampu Olimpia.

Jutri pa je nov dan ... le kaj nam bo prinesel ??

SOBOTA 12. 8. - dan ko sva pretentala dež

Naj se potepanje po Dolomitih torej začne. Prav nikamor se nama ne mudi, zato ne vstaneva preveč zgodaj. Po zajtrku se lepo počasi odpraviva proti Cortini, in sicer po gozdni poti. V Cortini se usmeriva proti prelazu Falzarego. Vreme se sprva še dobro drži, a že kmalu daje slutit, da bo danes zalivalo ... samo še ne ve kje ...
Midva pa vrtiva pedala in upava, da ostaneva na suhem. Nekje na polovici poti zavijeva levo s ceste, kjer naju čaka kar zajeten klanec, ki pelje do Rif. Cinque Torri.
Obiskovalcev je pri koči veliko, plezalcev v stenah Petih stolpov, pa tudi kar mrgoli ... kaj pa vreme??
Ja, vreme gre danes svojo pot in stresa vodo na drugem koncu, a blizu nas ... včasih je bolje počakati kako minuto dlje in ostaneš suh :)

Jutranji pogled skoraj izpred šotora
Že na sončnih travnikih pred Cortino
Tule zavijeva levo in nadaljujeva proti koči
Prve plohe v daljavi

Okoli Misurine se že pojavljajo prve plohe, ki potujejo v smeri Sorapissa in naprej proti Antelao. Še dobro, da sva tule in ne tam ... nekaj sva pogovarjala tudi v tej smeri.
Kakorkoli že tisti, ki so tam so mokri mi, ki smo tule smo na suhem in uživamo v soncu in vsem kar paše zraven :)

Zakaj so Dolomiti nekaj posebnega ... morda pa zaradi vseh teh lepot ...
Punta Sorapiss 3205 m in Antelao 3264 m ... tam je nedolgo nazaj zalivalo
Drugi najvišji vrh v Dolomitih
Cinque Torri - ena mnogih znamenitosti v Dolomitih
Monte Cristallo 3221 m
V smeri Misurine in Cristalla se zopet zbirajo temni oblaki ... ker je pri nas še vedno sonce, nastanejo čudoviti kontrasti ... vprašanje samo, kam so tile črnuhi namenjeni ...


Plezalci v stenah Cinque Torri so zelo dejavni in prav prijetno jih je opazovati
Na vreme se prav nič ne ozirajo ... mene bi že malo stiskalo
Nebo je vse bolj črno ...
Oblaki so se zdaj že nevarno približali ... in prav nič veseli niso videti. Midva pa tudi ne ... No, v takšnem dol ne greva.
Sledi nekaj minut čakanja in upanja, da se tole spelje kam drugam ... ali pa vsaj mimo nas ...

Dežna zavesa je zajela Monte Cristallo
... in tole ni prav nič smešno ...
Kazalo je že, da se bo ulilo kot iz škafa ... a na koncu iz vsega tega, vsaj tule, kjer sva bila midva, ni bilo nič. Padlo je le nekaj malega kapljic in to je bilo vse. Seveda je bila slika na drugi strani povsem drugačna ... aja, med tem je v stenah Petih stolpov še naprej zelo živahno ...

Tole je šlo na srečo mimo in kmalu se pokaže nekaj sonca. Midva to izkoristiva in se spustiva nazaj dol do kampa. Spust je bil nor ... prometa na cesti u iber veliko ... spet smo mal prehitevali in to ornh stroje hahaha ...
V kampu je sledil tuš, večerja in nato krajši sprehod ...

Za vsakim dežjem posije sonce :)
Jezero in koča ob njem ... dobre pol ure peš s kampa ... ampak je treba it v breg
Vhod v kamp Olimpia
Če je lepo, potem čas hitro teče. Tale dan je bil ravno pravšnji. Sicer je vreme malo ponagajalo oziroma bolj je grozilo ... če temu ne bi bilo tako, potem bi padel še kak kilometer več, tako pa je bilo tole kar dovolj.
Plan za jutri je narejen, vseboval pa bo; kolo, gondolo in hojo ... Tofane čakajo, midva pa tudi :)

... hm, le kaj je danes počel ženski del ekipe ... ???


NEDELJA 13. 8. - Tofane nad Cortino

Danes bo, vsaj kar se vremena tiče, najlepši dan in ga je potrebno dobro izkoristiti. Možnosti za to, je v okolici Cortine res veliko. Tofane kar kličejo in vabijo k obisku ... prav, pa naj bodo Tofane.
Ob 8:45 sonce obsveti parcelo in šotor ... zajtrk, kavica ... mmm ...
Najprej s kolesom do Cortine, in sicer do postaje gondolske žičnice za Tofane. Ja, danes si bova vzela dan u izi in se bova šla nedeljske turiste. Ok, opremo za visokogorje bova vseeno imela, za razliko od nekaterih, ki se na vrh odpravijo ... no ja, samo še na plažo bi šel v teh cotah in obutvijo. Nenazadnje Tofane presežejo 3200 m in gori zna biti mrzlo.
Da se ne bova samo vozila gor in dol, se odločiva, da obiščeva še Tofano di Dentro ... da bo vsaj malo plezarije. Cena povratne karte znaša 30 €, do vrha se 2x prestopi.

Razgled, ki očara ... pa se zanj ni treba prav nič matrat ... nedeljski turisti pač :)
Že na vrhu Tofane di Mezzo 3244 m in razgled proti Marmoladi
Do vrha Tofane di Mezzo 3244 m, vodi s postaje gondolske žičnice kratka in dokaj široka pot. A pozor, pot še vedno poteka po skalah in je nujna primerna obutev ... tisti, ki se gre 100% nedeljskega turista, naj raje ostane na terasi postaje, zapravi kak € več in uživa v brezplačnem razgledu ...

Marmolada 3343 m in Gran Vernel 3205 m
Spredaj greben Tofane di Rozes
Ob takem vremenu kot je danes, ponuja Tofana di Mezzo čudovit razgled ...
Croda Rosa d'Ampezzo 3146 m
Tofana di Dentro / Tofana Terza 3238 m
Gleda proti naslednjemu cilju
Z vrha Tofane di Mezzo se odpraviva na sosednjo Tofano di Dentro, ki jo imenujejo tudi Tofana Terza. Je le malenkost nižja in nanjo vodi lepa zavarovana plezalna pot, ki je mestoma izpostavljena in zahtevna. Sicer pa pot ne sodi v rang ferrate in je primerna za vsakogar, ki je vešč lažjega plezanja in se na njen vrh ne podaja v šlapah ;)
Zavarovana pot se sprva spusti in nas po lepi gruščnati polici pripelje na sedlo med Tofanama. Od tu naprej se začne nekoliko težji del, ko je potrebno premagati nekaj težjih odsekov, ki so tudi izpostavljeni. A pot še vedno ni preveč zahtevna in se jo da normalno prehoditi. Za boljši občutek se lahko uporabi samovarovalni komplet.
Po približno 1 uri in 45 minut doseževa vrh Tofane Terze 3238 m in uživava v čudovitih razgledih. Prav nobenega razloga ni bilo, da bi hitela ... v takem okolju mora človek uživati :)

Spust po široki gruščnati polici ... zadaj Tofana di Dentro ali Tofana Terza
Od sedla naprej se začne nekoliko težji del poti
Razgled s poti proti Cortini d'Ampezzo
Primerno mesto za počitek, levo Tofana di Mezzo
Do vrha zdaj ni več daleč
Vrh Tofane di Dentro ali Tofane Terza 3238 m
Gre za drugo najvišjo med Tofanami
Ne preveč zahtevna plezalna pot naju varno pripelje na vrh Tofane di Dentro. Vreme je še naprej izredno lepo in tudi razgled, ki ga ponuja ta vrh je čudovit. Ljudi je ta dan kar precej, srečava tudi Slovence, s katerimi si izmenjamo nekaj besed.
Uživanje na toplem soncu se lahko prične ... dežja danes ne bo tako, da se nimava česa bati. Tofana Terza je lepa in če se že zapeljete z gondolo do vrha Tofane di Mezzo, potem se splača potruditi še do tule. Razgled ki ga boste deležni, poplača ves napor ... sledi nekaj utrinkov z vrha :)

Tofana di Mezzo 3244 m in Tofana di Rozes 3225 m
Na Tofani di Rozes sem bil pred leti, ko sva se s prijateljem povzpela na vrh, po ferrati G. Lipella
Razgled proti zahodu na Sella Gruppo in Sassolungo
Marmolada in Punta Penia 3343 m
Soba z razgledom :)
Cortina d'Ampezzo ... smo v osrčju Dolomitov

Mogočni Antelao 3264 m
Povsod kamorkoli pridem, si eno goro vzamem za svojo najljubšo ... v Dolomitih je to brez dvoma Punta Sorapiss 3205 m
Pogled proti vzhodu in Monte Cristallo 3221 m
Dekleta so danes v teh koncih ... so šle preverit, če je viseči most še tam :)
Ni mu hudega ... pravzaprav zelo uživa ... a n Rajko :)
Pogled proti severu
Tu kraljuje tale lepotica ... a pozor gre za eno najtežje dostopnih gora v Dolomitih
Na vrhu se zadrživa kar nekaj časa ... kako tudi ne, ko pa je tako lepo in se nama prav nikamor ne mudi. Ampak vseeno, enkrat pa pride čas, ko rečeš .. kaj, a greva počas nazaj ... 
Vrneva se po poti pristopa do zgornje postaje gondolske žičnice.

Sestop s Tofane na drugo Tofano
Razgledi ostajajo ... pozor na šoder pod nogami!!
Tofana di Rozes in Marmolada
Eni gredo gor, eni gremo dol
Pot je vseskozi lepo zavarovana ... mestoma je tudi izpostavljena
Proti sedlu med Tofanama
Jezerce tam spodaj ... razgled ostaja čudovit
Sedaj je pred nama le še vzpon po lepi polici, ki ni preveč zahteven in je zavarovan. Med tem se delno pooblači, a nič zato ... vsaj ni preveč vroče ...

Pogled proti Tofani Terza, od koder sva prišla ... zgleda blizu, ampak temu še zdaleč ni tako
Sprehod do terase ... tam pa zasluženo pivce
Kot bi jih kdo narisal :)
Monte Pelmo in Civetta
Še vožnja nazaj v dolino ... vozni red je lepo usklajen tako, da se nikjer ne čaka predolgo
Kolesa so počakala ... točno tam, kjer sva jih pustila
Sledila je vožnja nazaj do kampa ... Cortina se vleče in vleče. Potem pa sva ta dan obiskala še Laro in Špelo, ki sta bili nastanjeni v kampu Rochetta. Večerja, ki sta jo pripravili je bila res dobra ... hvala :)

Branjevka Lara prodaja jabolka ... biznis v kampu :)
Grejeta oglje za žar ... dans so se tule pekli čevapi :) 

Nedelja je bila res lepa in na polno izkoriščena. Vsi smo jo preživeli na svojem koncu in vsi smo uživali.
Jutri pa je nov dan ... plan je narejen ...

PONEDELJEK 14. 8. - po cesti 211 do Passo Tre Croci

Danes bo na vrsti še ena kolesarska tura, ki ne bo preveč zahtevna. Jutro obeta dokaj oblačen dan in možnosti za popoldanske plohe so zopet kar verjetne.
Iz kampa se odpeljeva samo preko ceste in takoj zavijeva v gozd, kjer ves čas slediva cesti 211. Lepa cesta naju vodi čez gozd pod ostenjem ... vmes je en dolg in zoprn vzpon ... sledi spust in še malo vzpona do prelaza Tre Croci. Tu pa gužva za znort. Seveda, vsi hodijo gledat jezero Sorapiss ... ki je mimogrede resnični biser tod okoli.
Naju pa čaka le še spust in to je to ... sledilo je uživanje v kampu ... 

Lepa in dokaj široka pot ... oziroma cesta z oznako 211
Scott Spark je obiskal tudi Dolomite ... navdušen čist :)
Že nazaj v kampu in pogled na najboljšo možno parcelo ... zmaga totalna :)
Sprehod ob vodi
Res je to kar piše
DOLOMITI 2017
Že smo bili tu in zagotovo bomo še
Sorapiss v megli
Tole steno sva gledala naravnost izpred šotora
Tule gor je speljana Ferrata Michielli Albino Strobel
Po videnem mora biti izjemna ... evo, še so plani za tele konce ... in tudi s kolesom se da še marsikam :)

Še filmček s Tofan ... tule je lepo prikazana plezalna pot, ki vodi s Tofane di Mezzo na Tofano Terzo



Dolomiti so se izkazali in ponovno so nas navdušili ... pa že tolikokrat sem bil tule ... nikoli dovolj. Teh koncev se človek ne more naveličati.
Na praznični torek, je sledila le še vožnja domov.

Hvala za ogled in lep dolomitski pozdrav, Rok